Kadar pacienti navajate težave s krvavenjem, umikom dlesni in z morebitno majavostjo zob je ob pregledu potrebna še posebna pozornost na stopnjo vnetja obzobnih tkiv. Takrat se opravijo meritve obzobnih žepov in glede na njih se določi primerna terapija. Vsekakor je za žepke, ki so globji od 3 mm potrebno luščenje in glajenje korenin, kjer se s kiretami in ultrazvokom odstranijo trde zobne obloge pod nivojem dlesni, ki povzročajo vnetje mehkih in trdih obzobnih tkiv. Terapiji sledi kontrola čez 6-8 tednov, kjer se oceni uspešnost terapije in določi terminski plan vzdrževalnih faz.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PARODONTALNO BOLEZEN
Pred kakršnokoli terapijo je nujen pogovor, s katerim se pojasni kaj povzroča parodontalno bolezen in na katere dejavnike (neustrezna ustna higiena, kajenje, pridruženost sistemskih bolezni, genetska predispozicija…) lahko vplivate sami. Le kadar vi izboljšate ustno higieno in poskušate vplivati na ostale dejavnike (morebitna opustitev kajenja, uravnan krvni sladkor pri sladkorni bolezni), zobozdravnik pa opravi čiščenje parodontalnih žepov, je končni izid terapije lahko predvidljiv in je rezultat dobrega sodelovanja med vami in zobozdravnikom